Trendi v industriji kažejo v smeri trajnostnega razvoja in optimizacije poslovno-proizvodnih procesov skozi zmanjševanje števila posameznih manipulacij blaga od proizvodnega traku do prodajne police. Kot pomembna rešitev so se zaradi možnosti masovne proizvodnje, prilagodljivosti, in nizke teže, izkazale palete iz valovitega kartona.
IKEA kot eno od prvih podjetij, ki je prepoznalo dodano vrednost kartonastih palet, vse od njihove uvedbe svoje izdelke prenaša hitreje, ceneje, z nižjim ogljičnim odtisom, in manj poškodbami med zaposlenimi (vir).
Na področju zakonodaje EU skozi različne direktive usmerja nacionalne zakonodaje v smeri zmanjševanja odpadkov in embalaže za enkratno uporabo, kar je vodilo v razvoj industrije predelovanja odpadne embalaže, kamor sodi tudi karton. Kartonaste palete se zato, na enak način kot preostala kartonasta embalaža, enostavno reciklirajo in predelajo v surovine, ki se lahko uporabijo za izdelavo novih izdelkov.
Številne globalne iniciative, ki se zavzemajo za ohranjanje gozdov in zmanjševanje podnebnih sprememb, proizvodna podjetja usmerjajo k ohranjanju gozdov ter manjši porabi lesa v proizvodno-logističnih procesih. Po podatkih spletne strani EPAL je trenutno po svetu v uporabi 450-500 milijonov lesenih EPAL EUR 1 palet za proizvodnjo katerih je bilo porabljenih med 9,8 do 10,9 milijonov ton lesa (cca. 22kg na paleto). Za proizvodnjo ene kartonske palete se v primerjavi z eno leseno paleto porabi kar 4,7x manj lesa. Zamenjava lesenih palet s kartonskimi bi torej lahko bistveno prispevala k zmanjševanju prekomernega krčenja gozdov.
